Višje, hitreje, močneje… moto, ki je človeka vedno gnal k novim znanjem, pristopom, izboljšavam.
Tudi s pojavom prvih koles je vzporedno tlela želja po doseganju čim večjih hitrosti. A hitrost na kolesu je odvisna od številnih dejavnikov, med katerimi so najpomembnejši
- moč kolesarja,
- aerodinamika in
- prestavna razmerja.
Višja moč in boljša aerodinamika bosta zagotovo povečali hitrost kolesarja, vendar je pravilna uporaba prestavnih razmerij ključna za optimalno izkoriščanje prej omenjenih dejavnikov.
Prestavna razmerja so se na kolesu razvijala skozi celotno zgodovino kolesarstva. Prve različice prestav so se pojavile že v 19. stoletju, a so bile precej nerodne in neučinkovite. Prvi funkcionalni sistem prestav na kolesu je izumil leta 1905 francoski kolesar Paul de Vivie, bolj znan kot Vélocio.
Prestavno razmerje je določeno z razmerjem velikosti verižnikov na sprednjem in zadnjem delu kolesa. Višje prestavno razmerje pomeni, da se bo zadnji verižnik vrtel hitreje kot sprednji, kar bo omogočilo večjo hitrost pri enakem tempu vrtenja pedal. Vendar je kolo v višjem prestavnem razmerju težje poganjati, zato so bolj primerna za ravnino in za položnejše terene. Obratno nižje prestavno razmerje omogoča lažje poganjanje kolesa v klanec, vendar bodo pri višjih hitrostih na ravnini manj učinkovita. Zato je izbor prestavnega razmerje vedno odvisen od terena, po katerem vozimo in hitrostjo, s katero želimo potovati.
Skupina ustvarjalcev The Q je ponovno staknila glave in ustvarila kolo za velike hitrosti – z zelo neobičajnim prestavnim razmerjem. Njihovo kolo zmore hitrost impresivnih 64 km/h, vendar (kot vedno) njihovo kolo ni primerno za vsakodnevno vožnjo.
